Uvod v svet pelikanov
Pelikani so družina velikih vodnih ptičev, ki so razširjeni po celem svetu. Imajo močno zgradljive noge ter široko in dlugo repico, s katero lahko nabirajo vodo. Značilnost pelikanov je njihova sposobnost prevlaka na čez 1 metra visokih obzidij, da spletna igralnica Pelican bi dostali hrano z juga.
Izvorna domovanja in habitat
Pelikani se pojavljajo v različnih delih sveta. Evropske pelikanske vrste so najbolj pogoste v zahodni Evropi, medtem ko si so afriški pelikani razširjeni od Senegala do Južne Afrike in pa tudi na Madagaskarju ter Malajskem polotoku. V severnem delu Amerike živijo ameriške pelikanske vrste, zlasti v zahodni in centralni Avstraliji.
Pogostnosti in izmenjave
Pelikani se lahko razdelimo na več skupin: okljukove (Dacelo spp.), črne (Pelecanus spp.) ter ameriške pelikane (Borboniornis boddaerti). Evropski pelikan (Pelecanus onocrotalus) je eden najbolj razširjenih in izstopa po svoji velikosti. Pelikan morjak (Pelecanus crispus) pa se lahko pojavi na obalah Azije in Amerike.
Nalaganje gnezda in začetek jajčničnega času
V Sloveniji je pelikan majhen podmladek, vendar so pomembno prisotne v številnih evropskih državah. Pelikani se lahko razdeli na samce (Pelecanus spp.) in samic (Dacelo spp.), kjer zgodnjem poletju, ob koncu aprila do časa maja, samci pelikanov začnejo graditi velika gnezda. Samic se nahraji v njihovega bližine in le-ta nato začno izložati jajčnice.
Velikost in telesna zgradba
Pelikani so velike ptice, ki lahko dosežejo dolžino od 120-150 cm. Repico je dlja od 35 do 45 centimetrov in visoko okoli 1 metra. Na vsaki strani pelikanovega telesa se nahaja široka prečna trakova s krilom.
Prehranjevalne navade
Pelikane lahko najdemo na obalah morja, rek ter jezer, kjer jim služijo kot višina do 1 metra visokih. Preživljanje pelikanov se večinoma deli v dvema podskupinama: prvem (Pelecanus spp.) ter drugem (Dacelo spp.). Prva skupina pelikanov preživi izrazito na obalah in jezerah, kjer jim služijo za izhladitev. Druga skupina se nahraji v gnezdu, čeprav se lahko celo do 6 milijonov človeških teh skupin sestavi v velikem gnezdju. Praviloma velika čolnica pelikanov pričakuje jajca in zloži kletke.
Število, populacija in razporeditev
Mednarodna združenja za ohranjanje narave (IUCN) opredeli 8 poddrušcin pelikana. Najbolj obsežno je evropski Pelikan onocrotalus, katerega populacija lahko dosegel število od okoli 45 tisoč letno. V Sloveniji in drugih nekdanje Jugoslovanske socialistične republike (danes Slovenija ter Madžarska) pelikane najdemo zlasti na obalah reke Drave, kjer se nahraji veliko populacij evropskih pelikanov.
Pelicanova življenjska doba
Pri samcih iz vetrov lahko pelikanova življenjska doba presega številke 50 let. Značilnost pelikana je, da se ob začetku nove jajčnične sezone poslabša njegovo razvojni pogoj.
Pomembna informacija o razvrstitvi
Pelikanje veliko skupino, saj lahko zrasla do števila 5 milijonov ter pa jim sledi tudi vrsta Dacelo spp. Pelikani imajo posebno zgradbo noge, s katero lahko dostopajo na vodo, kot so repico in nogo.
Novejša raziskava
Glavna omenja nova informacija je le-ta:
-
Evropski pelikan (Pelecanus onocrotalus), črna pelikana ter Pelicanus crispus se lahko razdeli na več podskupin.
-
Tudi Dacelo spp. ter Borboniornis boddaerti so pogosti, saj izkazujejo lastnosti evropskih pelikanov ter morjaškega (Pelecanus crispus).
Razen glede tujih držav
V Sloveniji je običajno manj prisotnih pelikanskih družin. Na Slovenskem najdemo le-ta pretežje v zahodni in sredi Avstrije ter na Madagaskarju.
Oznaki za razvrstitvo zgodnja 2020 leta kaže, da se tudi izgubljajo populacije morjavcev (Pelecanus crispus). Vendar je običajno malo prisoten tujih držav ter pa si je potrebno razumevanje pelikanskih lastnosti.
Zaključek
Pelikan je izrazitena vodna ptica, ki jo lahko najdemo po celem svetu. Običajno so velika in širša zgradba njihove noge omogoči jim dostopanje do 1 metra visokih obzidij.
Tako se pelikanom praviloma gradijo gnezda ter jaja, v katerem lahko čez mesto pričakuje veliko skupino. V Sloveniji so bolj redki kot drugače na svetu.